Zaključna prireditev Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Pozdrav

Danes sem spet začutila prijetno vznemirjenost, ki se me je vedno polotila tik pred počitnicami. To je bilo pričakovanje svobode in prekinitev dnevnega, od zunaj predpisanega, rituala. Nekateri pravijo, da so počitnice čas lenarjenja. Ampak ne, počitnice niso lenarjenje. Počitnice so čas počitka. Mnogo bolje in bolj strokovno bi to znal razložiti Franc Miklošič, veliko ime slovenske filologije in jezikoslovja, ter naš največji slavist. Počitek je čas za sprostitev duha, uma in telesa, ter za nabiranje nove energije, za ustvarjanje novih idej. In res je bila tista prijetna vznemirjenost vedno povezana z razmišljanjem, kaj bom počela v poletnih dneh in tudi, kako bom vse strpala v nekaj tednov.

Danes je izbire še mnogo več. Vem, da ste mladi zelo obremenjeni, saj ste poleg rednih šolskih obveznosti vključeni še v številne neobvezne projekte v šoli in izven nje. Zato vam želim, da si vzamete čas zase, da si resnično oddahnete.

A zagotovo ste takšni med vami, ki vas množica zanimanj vznemirja. Toliko zanimivih stvari vidite okrog sebe in se ne morete odločiti, kaj vas bolj in kaj manj pritegne. Malo je namreč srečnežev, ki že od malih nog vedo, kaj bi počeli v poklicnem življenju. A naj vas ne skrbi. Pehar sreče na osebo se ne deli. Četudi se boste v vašem poklicnem življenju razvijali preko več področij in odgovornosti, se na posameznih delih poti nekoliko iskali, kdaj malo zašli, je vse to nihanje okrog vašega bistva, lastnega jaza. Pestrost ne duši, temveč poživlja. Zato le pogumno na poti iskanja. Različnost interesov naj vas spodbudi k preizkušanju in globljemu spoznavanju, ki preseže površinskost sedanje informacijske družbe.

Tudi sama sem jadrala preko gimnazije na fakulteto za elektrotehniko, pa nato na fakulteto za fiziko. Sodelovala sem v raziskovalnih projektih in ugotovila, da se bolj najdem pri tistih, kjer sem sodelovala z industrijo. Nato sem sredi najlepših raziskovalskih let stopila v politiko. Ogromen preobrat, a ga nikoli nisem obžalovala. Tudi tam potrebujejo ljudi, ki imajo občutek za tehniko, številke, znanost. In po desetih letih sem se vrnila, tokrat na področje managementa v raziskavah. Nova odgovornost, nova priložnost, nov pogled. A isto ostaja moje prepričanje, da je Institut »Jožef Stefan« zakladnica slovenskega znanja in središče slovenske raziskovalne ustvarjalnosti. Danes je v njem zaposlenih preko 750 raziskovalcev, ki imajo gosto razpleteno mrežo mednarodnih povezav ter številne znanstvene članke v najuglednejših svetovnih znanstvenih revijah. Krepi se sodelovanje z gospodarstvom. Toda brez mladostne zagnanosti ter idej, ki mej ne poznajo, ni napredka. Zato vam vsako leto odpiramo vrata ob dnevu odprtih vrat, ustavljamo vas na ulicah, ko organiziramo razprave t.i. znanosti na cesti, z vami nas oblije lunin sij v noči raziskovalcev.

Prav posebej pa vas želim povabiti, da pomislite na nas in se nam pridružite, ko se boste kot dijaki, dodiplomski ali podiplomski študentje želeli vključiti v raziskovalno in razvojno delo na inštitutu. Pri nas boste spoznali, da je nabiranje obstoječega znanja le stranski proces, tisti pravi izziv pa je trenje problemov – razlaga doslej nerazloženega ter prenos znanja v življenje.

Z vašo gimnazijo pa se lahko dogovorimo za poseben, prav vam namenjen obisk. Ponujamo predstavitve s področja raziskovanja  materialov, genomike in fizike delcev. Posegamo v razsežnost nanodelcev ter raziskujemo sestavo vesolja. Zanima nas delovanje celice in strupov v njej, razvijamo zdravila in materiale za izboljšanje kvalitete življenja. Razvijamo tehnologije informacijske družbe in okoljske tehnologije. Vse to vam radi pokažemo, in vam razložimo še delovanje jedrske elektrarne, raziskovalni jedrski reaktor si lahko tudi sami ogledate.

Ob koncu naj se vam zahvalim za to, da so se naše poti doslej že večkrat prepletle. Najlepša hvala za vaše sodelovanje v okoljsko-dobrodelni akciji Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji. Ne le znanje, temveč sočutje in odgovornost delajo svet lepši. Pri vas sem to doživela in skupaj smo pomagali Slovenki Mojci v daljnji Indiji zgraditi šolo, ki jo obiskuje 110 otrok, ki bi jih brez naše pomoči vzela cesta.

Vsem, tako profesorjem kot dijakom, čestitam za uspešen zaključek leta, za vsa priznanja, petice, štirice, trojke in tiste, trdo prigarane dvojke. Če se je prikradla v spričevalo enica, ne obupajte. Vsi imamo vzpone in padce. Zmagovalec ni tisti, ki ni nikoli izgubil, temveč tisti, ki je po porazu zmogel spet vstati in zmagati.

Albert Einstein:
Education is what remains after one has forgotten what one has learned in school.
We cannot solve our problems with the same thinking we used when we created them.

Jutri je Dan državnosti. Nekateri se še dobro spomnimo nepopisljivih in enkratnih občutkov, ko se je rojevala nova država, s katero so bile povezane naše nacionalne korenine in zgodovina našega rodu. Mladi, ki ste se v samostojno Slovenijo rodili, dojemate domovino drugače. Predvsem pa ste zrasli v mnogo bolj povezan in mobilen svet. A najsi boste v domovini ali tujini, bodite ponosni Slovenci. In po svojih močeh prispevajte k medsebojnemu spoštovanju, pravičnosti in spodbujanju ustvarjalnosti. Ugled Slovenije namreč raste doma in preko naših rojakov tudi v tujini.

Želim vam lepo in ponosno praznovanje dneva državnosti!

Mirno zaplujte v poletni čas, si oddahnite, a ostanite radovedni. Jeseni pa z novo energijo odločno krenite proti novim izzivom!

Povezava na novico o dogodku:

http://www.gfml.si/index.php/o-soli/novice/312-slavnostna-akademija-s-podelitvijo-priznanj