Dr. Romana Jordan

slovensko english
Domov » V Evropskem parlamentu o posledicah totalitarizmov

Napovednik

<< april 2014 >>
ned pon to sre čet pet sob
  
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
   
25.04.2014, petek

Dr. Romana Jordan se udeležuje sestankov v Sloveniji.


rss - novice











      Dodaj na iGoogle

V Evropskem parlamentu o posledicah totalitarizmov

14.10.2009 

Skupno vrednotenje evropske preteklosti vodi v spravo, mir, stabilnost in sodelovanje.


Danes je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala celodnevna konferenca z naslovom »Evropa 70 let po paktu Molotov-Ribbentrop«, ki jo je otvoril predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Na konferenci so med drugim sodelovali predsedniki nacionalnih parlamentov iz Litve in Latvije Irena Degutiene in Gundars Daudze, ministrica za evropske zadeve iz Švedske Maria Asenius, nekdanji predsednik Latvije Vytautas Landsbergis, nekdanji predsednik estonske vlade Mart Laar. Poleg evropskih poslancev iz vrst EPP – dr. Milana Zvera, dr. Romane Jordan Cizelj in Lojzeta Peterleta – sta med mnogimi zgodovinarji in vodji raziskovalnih inštitutov iz 10 različnih držav z referatom nastopila tudi zgodovinar in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman ter zgodovinarka in direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič.

Predsednik EP Buzek je uvodoma pozdravil prisotnost slovenskih evropskih poslancev dr. Romane Jordan Cizelj, dr. Milana Zvera in Lojzeta Peterleta ter poudaril, da je bil pakt Molotov-Ribbentrop morda ne samo najhujši dogodek v preteklem stoletju, ampak celo tisočletju. V tem kar je sledilo, so bili milijoni ljudi v Evropi pregnani in pobiti. Ta svet se je konec osemdesetih let in začetku devetdesetih končal. Današnja Evropa nas spomni na to, kako daleč smo prišli in je dokaz, kako pomembna je solidarnost med narodi: »brez solidarnosti ni stabilnosti, brez stabilnosti ne gospodarske rasti, in brez ekonomskega napredka ni miru

V imenu slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je njen vodja dr. Milan Zver poudaril, da se je »prav s koncem Miloševičevega obdobja na Balkanu končno zaključilo obdobje, ki se je začelo s paktom Molotov-Ribbentrop. Miloševič je z združitvijo nacističnega rasizma (etničnega čiščenja) in komunističnega ideološkega nasilja predstavljal zadnjo sprego komunizma in nacizma na tleh nekdanje Jugoslavije.« Prav tako je poudaril pomembnost obeležitve takih dogodkov, predvsem zaradi opozorila, da se tovrstni totalitarni režimi v Evropi ne bi več ponovili.

Dr. Romana Jordan Cizelj je opozorila na živahno razpravo, ki se je glede resolucije razvnela v Sloveniji. Zmotno je namreč mnenje nekaterih posameznikov, ki zavajajo, da je resolucijo pripravila t. i. desna opcija v Evropskem parlamentu. Resolucijo so namreč predlagale 4 poslanske skupine in je bila sprejeta z veliko večino vseh poslancev. V ta namen je prosila predsednika Evropskega parlamenta Jerzya Buzeka, da ob priložnosti pojasni stališča Evropskega parlamenta glede resolucije in večinsko podporo glede resolucije.

 Lojze Peterle je v razpravi poudaril, da je »o evropskih totalitarizmih potreben jasen zgodovinski spomin

Dežman je v svojem nastopu predstavil osnovna dejstva o slovenski sedemdesetletni izkušnji z vsemi tremi velikimi totalitarizmi (tako v vlogi storilca, kot žrtve). Z izbranimi dejstvi, statistikami in predstavitvijo usod je dokazal izjemno intenzivno soočanje z zločinsko preteklostjo v Sloveniji. Osvetlil je temeljne ukrepe slovenske države za odškodovanje žrtev titoizma. Med dimenzijami spravnih procesov je izpostavil tako civilno družbene in obredno-simbolne dimenzije, kot tudi napetosti, ki jih ti intenzivni procesi v družbi spremljajo (primer odkritja množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami). John O'Sullivan, moderator popoldanske razprave, je Dežmanovo predstavitev označil kot  »izredno močno«, Laar, nekdanji estonski predsednik, pa je izrazil upanje, da bodo vse oblasti v Sloveniji znale podpreti te izredno pomembne aktivnosti.

V nadaljevanju razprave je mag. Andreja Valič izpostavila področje izobraževanja, kateremu je v okviru nastajajoče EU platforme evropskega spomina in vesti, ki bo povezovala nacionalne institucije znotraj EU, namenjena posebna pozornost. »Le skupno vrednotenje evropske preteklosti iz časa totalitarizmov vodi v medsebojno razumevanje in spravo, kar zagotavlja mir, stabilnost in sodelovanje,« je povedala Valičeva in dodala: »Izobraževanje o kršenju človekovih pravic v preteklosti je orodje za krepitev človekovih pravic in svoboščin v sedanjosti in prihodnosti, obenem pa pripomore k zavedanju, da vladavina prava, demokracija, mir in druge vrednote niso dane same po sebi in enkrat za vselej

 

 



Dr. Romana Jordan Cizelj, dr. Milan Zver: Konferenca ob 70. obletnici pakta Molotov-Ribbentrop, EP v Bruslju, 14. 10. 2009
Dr. Romana Jordan Cizelj, dr. Milan Zver: Konferenca ob 70. obletnici pakta Molotov-Ribbentrop, EP v Bruslju, 14. 10. 2009
Konferenca ob 70. obletnici pakta Molotov-Ribbentrop, EP v Bruslju, 14. 10. 2009
Konferenca ob 70. obletnici pakta Molotov-Ribbentrop, EP v Bruslju, 14. 10. 2009
Dr. Milan Zver, Dr. Romana Jordan Cizelj, mag. Andreja Valič, Jože Dežman - Konferenca ob 70. obletnici pakta Molotov-Ribbentrop, EP v Bruslju, 14. 10. 2009
Dr. Milan Zver, Dr. Romana Jordan Cizelj, mag. Andreja Valič, Jože Dežman - Konferenca ob 70. obletnici pakta Molotov-Ribbentrop, EP v Bruslju, 14. 10. 2009
deli
« nazaj ↑ na vrh