Govor pred sodiščem – za pravno državo

Spoštovani!

Danes smo zopet tu, pred sodiščem …. Ne zato, ker so zborovanja naša osebna zabava in pri tem vztrajamo, temveč zato, ker želimo pravno državo, pravično državo, državo, ki bo do vseh državljanov uporabljala enak pristop, enake prijeme, enake postopke. Tu smo zato, da opozorimo na nedemokratično, izključujoče ravnanje v naši državi. Kajti ne gre le za pravosodje, gre za inštitucionalni sklop, ki že dve desetletji in pol preko vzodov moči iz prejšnje države zavira razvoj Slovenije v pravično, uspešno, pravno, demokratično državo.

Janez Janša je najvidnejša oseba v Sloveniji, ki na lastni koži občuti kontinutiteto preteklega sistema. Ima nesporne zasluge za osamosvojitev in demokratizacijo Slovenije, bil je voditelj koalicije v letih 2004-2008 in v letu 2011, ves ostali čas pa vodja opozicije. Zato je bil in ostaja središče tarče, v katero so usmerjene puščice z loka, ki ga napenjajo sile kontinuitete.

Danes smo tu zbrani ljudje, ki nam je ideološko bližje desnosredinska politična opcija. Naša zbiranja večina slovenskih medijev razume kot boj za osvoboditev Janeza Janše. S tem, ko nas ozko ideološko označijo, pa krčijo širšo podporo ljudi našim prizadevanjem. A gre za mnogo več. Smo v točki, ko se krešejo sile za razvoj demokracije, pravne in pravične države za vse državljanke in državljane s silami kontinuitete. Gre za to, ali bomo v prihodnosti zaupali v pravno državo in se ne bomo bali indičnih sodb, ki lahko doletijo vsakogar. Povejmo ljudem, da demonstracije pred sodiščem niso zabavne prostočasne dejavnosti pripadnikov SDS, temveč so boj za evropsko pot Slovenije.

Menim, da bi tako sporočilo morali razumeti ljudje najširšega političnega spektra, tisti, ki verjamejo v demokracijo in pravo. Kajti ne glede na to, ali verjamete, da je JJ kriv ali ne, to kar se dogaja, kaže na inštrumentalizacijo sodstva. Zakaj? Zato, ker se obtožbe na račun JJ vlečejo že preko dveh desetletij, pa medtem nimamo nobene končne odločitve sodišča. Če bi sodna veja oblasti opravljala delo strokovno, pošteno in pravočasno, bi že zdavnaj razsodila. Očitno pa nedoločeno stanje nekomu ustreza. Vzdržuje ga tisti, ki ima od tega korist, zagotovo pa v glavnini to niso ljudje iz pravosodja. To so ljudje, ki s skrbno časovno premišljenimi aferami vplivajo na potek in rezultat volitev, preko politične moči pa so vse do danes uspeli obdržati svojo moč v ostalih družbenih sistemih, od bank, do državnih podjetij, medijev, kulture, znanstveno-raziskovalne sfere.

Prav zato danes ne stojimo tu le za nek ozek interes, ampak zato, ker si želimo, da Slovenija postane normalna evropska država. Vse dokler bo družbena moč skoncentrirana v ideološko monotono misleči družbi tovarišev, tako dolgo naša država ne bo sproščena, in bo tudi moralno in etično močno vprašljiva.

Zato, dragi prijatelji, sem danes tu, ker verjamem, da lahko in da moramo doseči, da sodstvo preneha obravnavati Janeza Janšo na unikatno izbran selektiven pristop. Želijo ga osebnostno uničiti, ter ravno prav zmarginalizirati opozocijsko desno-sredinsko opcijo. Tega jim ne smemo dopustiti.

Smo v času sestavljanja nove vlade, v času, ko je dr. Miro Cerar s svojo stranko prepričljivo zmagal na volitvah, brez programa, a z enim močnim poudarkom v kampanji: rast pozitivnih vrednot ter uresničitev pravne države. Če želi to resnično doseči, ne bo smel prezreti določbe, ki jo je državni zbor sprejel pred dvajsetimi leti na predlog dr. Jožeta Pučnika. »V tej določbi je pisalo, da osebe, ki so sodelovale ali odločale v preiskovalnih in sodnih postopkih, ki so kršile temeljne človekove pravice in svoboščine, ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje na položaj državnega sodnika.« Doslej je bila določba popolnoma prezrta, kljub načelnemu priznanju, da so človekove pravice v Sloveniji bile kršene.

A od besed k dejanjem je dolga pot. V fiziki se merijo dolge razdalje s časom, s svetlobnimi leti. Približno tako dolgo, kot živimo v samostojni Sloveniji, potrebuje svetloba, da pripotuje od Zemlje do zvezde Gliese 581, ki je dvignila prah zaradi možnosti življenja v njenem osončju. Kako dolga bo pot Slovenije do pravne države, do trenutka, ko bomo lahko dejali, da verjamemo, da med sodniki ni takih, ki so kršili človekove pravice? Če je v nas, državljankah in državljanih Slovenije navkljub dolgotrajnemu razjedanju vrednostnega sistema še ostalo kaj dostojanstva in verjamem, da ga je, potem je prav Pučnikova jasna določba lahko osnova, ki bi omogočila sodelovanje koalicije z opozicijo. Zato tu, s tega mesta, pozivam dr. Mira Cerarja, naj v arhivu slovenskega parlamenta poišče to izredno pomembno besedilo, pobriše z njega prah, ter ga začne izvajati. Šele takrat bomo lahko verjeli njegovim besedam: »treba je … uvesti pravičen red«, »posameznik mora biti svoboden«, »postati moramo pravičnejša družba«.

To so tudi naši cilji. Za nas so tako pomembni, da se že tedne zbiramo ob znanem času na znani lokaciji, da bi jih dosegli. Državljani in državljanke, ne gre za posameznika, za nas gre. Za to, da bomo spodbujali poštenost, transparentnost, ustvarjalnost.

Dr. Jože Pučnik, slovenski politični zapornik, ki so mu bile grobo kršene človekove pravice, ni klonil in ni obupal. Tudi mi ne bomo!

Objavljeno na spletni strani:
http://odbor2014.si/novice/301-govor-dr–romane-jordan–1–9–2014/


[1] Rosvita Pesek: Pučnik, Mohorjeva družba v Celovcu, 2013, str. 401.

[1] www.mirocerar.si: Video predstavitev programa SMC, od 1:32 do 2:05 min.