Evropski parlament je danes, 21. maja 2013, sprejel Poročilo o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu. Prav ta teden pa je bil iz zakonodajnega postopka v Sloveniji umaknjen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Dr. Romana Jordan zato pričakuje, da bo vlada nemudoma pripravila nov zakonodajni dokument in ga poslala v obravnavo v Državni zbor. Po njenem mnenju bi bilo namreč ob vsesplošni krizi resnično nesprejemljivo, da bi v Bruslju plačevali kazni zaradi neimplementiranih evropskih zakonodajnih aktov.
Dr. Romana Jordan je ob potrditvi Poročila na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu povedala:
»Le s poenostavitvijo sedanje zapletene in medsebojno prepletajoče se podnebno-energetske zakonodaje lahko dosežemo učinkovitejše delovanje evropske okoljsko-energetske politike po letu 2020. Ne smemo ponavljati napak in za leto 2030 definirati množice novih zavezujočih ciljev. Namen podnebne politike je znižanje emisij, zato bi bil dovolj pravno zavezujoč in ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. S takšnim ciljem bi omogočili nemoteno delovanje sistema za trgovanje z emisijami (ETS), zagotovili tehnološko nevtralnost pri političnih odločitvah ter odpravili del težav, s katerimi se trenutno soočamo pri oblikovanju skupnega energetskega trga. Velik izziv za energetski trg so obnovljivi viri energije, saj se jim cene bolj kot na trgu določajo preko različnih podpornih shem. Poleg tega povzročajo posredne stroške npr. za izgradnjo primernih prenosnih in rezervnih zmogljivosti.«
Dr. Romana Jordan je v razpravi izpostavila vprašanje, ali želimo trg, ki deluje po tržnih načelih konkurence, ali pa želimo politično reguliran trg. Dobra energetska politika je po mnenju dr. Jordan tista, ki upošteva vse tri vidike trajnostnega trikotnika: zanesljivost oskrbe, varovanje okolja in konkurenčnost gospodarstva. Poslanka pravi, da okoljski vidik ne sme postati edini element trajnostne energetike. Nenehno je potrebno misliti tudi na zdravje gospodarstva, delovna mesta in zanesljivost oskrbe z energijo.
Poslanci zahtevajo striktno izvajanje energetske zakonodaje
V razpravi, ki je potekala v ponedeljek zvečer, so številne poslanke in poslanci pozvali Komisarja za energijo Guntherja Oettingerja k striktnemu uresničevanju energetske zakonodaje. Zahtevali so dosledno izvajanje postopkov proti državam, ki še niso ustrezno implementirale liberalizacijskih energetskih paketov: mednje sodi tudi Slovenija. Zaradi pomanjkljivega izvajanja 3. liberalizacijskega paketa je Slovenija že prejela opomin s strani Evropske komisije. Prav ta teden pa je bil iz zakonodajnega postopka v Sloveniji umaknjen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Dr. Romana Jordan zato pričakuje, da bo vlada nemudoma pripravila nov zakonodajni dokument in ga poslala v obravnavo v Državni zbor. Po njenem mnenju bi bilo namreč ob vsesplošni krizi resnično nesprejemljivo, da bi v Bruslju plačevali kazni zaradi neimplementiranih evropskih zakonodajnih aktov.
Ozadje:
Evropski parlament je danes sprejel Poročilo, v katerem poslanci poudarjajo pomen mejnikov in ciljev na področju OVE do leta 2050 z namenom zagotavljanja stabilnega okolja za investitorje. Odbor je opozoril na škodljive učinke različnih podpornih shem za RES in poudaril pomen vlaganja v infrastrukturo. Ta je namreč ključnega pomena za integracijo OVE v evropsko energetsko mešanico. Ne nazadnje je Odbor poudaril tudi pomen končnih potrošnikov, ki v kontekstu OVE vse pogosteje postajajo tudi proizvajalci.
Evropska komisija je predstavila Sporočilo o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu, v katerem je predstavila strateški okvir za politiko Evropske unije na področju obnovljivih virov energije (OVE). Komisija je v dokumentu poudarila pomen teh virov v evropski energetski mešanici po letu 2020 ter izpostavila vprašanje integracije OVE v evropski energetski sistem. V dokumentu Komisije je izpostavljeno tudi vprašanje podpor OVE, pri čemer Komisija opozarja na pomen transparentnosti in konsistentnosti teh podpor v vseh državah članicah EU.